Predsednica Pirc Musar: Ker smo skupaj zavozili, smo danes skupaj odgovorni, da poiščemo rešitve

Predsednica države Nataša Pirc Musar je na izredni seji nagovorila poslance.

Predsednica je sklic seje in nagovor zahtevala po napadu v Novem mestu prejšnjo soboto. V njem je umrl 48-letnik, policija pa je prijela 21-letnega osumljenca, pripadnika romske skupnosti.

Ob vložitvi zahteve za sklic izredne seje je predsednica na omrežju X zapisala, da želi na seji odpreti prostor za razpravo o trenutnih razmerah in "izpostaviti pomen strpnosti v soočanju s to občutljivo in žal tudi tragično tematiko".

V državni zbor je prišlo tudi več ministrov, na čelu s predsednikom vlade Robertom Golobom. V dvorani so bili tudi minister za notranje zadeve v odstopu Boštjan Poklukar, ministrica za pravosodje v odstopu Andreja Katič, minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj in minister za obrambo Borut Sajovic ter drugi ministri.

Med nagovorom je bilo na balkonu DZ opaziti nekaj posameznikov z napisi Dovolj je in Vsi smo Aco, med drugim občinskega svetnika in koordinatorja civilne iniciative za Dolenjsko Silva Mesojedca.

Predsednica: Usmerimo se v dolgotrajne spremembe

V nagovoru je predsednica še enkrat izrazila sožalje vsem žalujočim za Alešem Šutarjem, ki je umrl po nasilnem napadu pripadnika romske skupnosti.

"Dogodek, ki je močno pretresel Novo mesto, vso regijo ter vse nas, se ne bi smel zgoditi," je poudarila predsednica. "Čustva so močna – žalost, razočaranje, strah, celo jeza. Treba je pustiti, da se izrazijo na primeren način. Naloga vseh nas pa je, da negativna čustva in človeške stiske usmerimo v dolgotrajne spremembe: v lokalni skupnosti, v regiji in državi, kjer se moramo s skupnimi močmi zoperstaviti nasilju nasploh. Vredno je ponoviti v teh dneh večkrat izrečeno: nasilja ne gre povezovati z narodnostjo, etnično skupnostjo. Nasilje je nasilje. A to se vedno dogaja z nekim razlogom. In razlogi, okoliščine so tiste, ki se jim posvečamo in se jim moramo še bolj posvetiti, da v naših razpravah prevlada – razum."

Predsednica je dejala, da moramo razumeti strah in negotovost, celo obup prebivalcev jugovzhodne Slovenije, "ki se praktično vsakodnevno soočajo z vedenjskimi, celo kriminalnimi odkloni posameznih Romov" in dodala, da je bila sobotna smrt kaplja krvi čez rob ter da "niti država niti lokalna skupnost nista v zadostni meri, predvsem pa hitro in učinkovito, izvedli ukrepov, ki bi prebivalcem regije dali večji občutek varnosti. Tako je že več desetletij, mnogo predolgo".

Predsednica je v nagovoru dejala, da se smrt gospoda Aleša Šutarja ne bi smela zgoditi, prav tako kot se ne bi smela zgoditi nobena druga nasilna smrt, ob čemer je omenila uboj gospoda Stanislava Knaflja leta 2021, tragedijo izpred dveh tednov, ko je moški na cesti sredi Pivke najprej ustrelil žensko, nato pa si sodil sam in primer iz Celja, kjer je mladoletnik udaril starejšega moškega v Celju, zaradi česar je napadeni kasneje v bolnišnici umrl.

"Vsak udarec, vsaka grožnja, vsak klic na pomoč, ki ostane preslišan, vsaka neustrezna obravnava nasilja, vsak femicid, vsaka nasilna smrt, ko človek dvigne roko nad sočloveka, je nepopravljiva rana v srcu naše skupnosti," je povedala Pirc Musar.

Skupnost od politike pričakuje zrelost

Pirc Musar je izpostavila tudi bližajoče se volitve. "Ne kaže si zatiskati oči. Smo pred volitvami in prepričevanje volilcev z iskanjem krivcev za tragedijo v Novem mestu je vabljivo, toda nevarno. Nevarno za vse nas, za celotno skupnost," je opozorila ter pozvala, "da ne razpravljamo o tem, kdo je bolj ali manj kriv oz. odgovoren. Vsi smo".

"Ker smo skupaj zavozili, smo danes skupaj odgovorni, da poiščemo rešitve. In to ne hitrih, nepremišljenih, temveč takšne, ki bodo uspevale na dolgi rok, ki bodo poskušale zajeziti težave, ne pa jih zgolj navidezno odpraviti za nekaj časa. To, kar skupnost pričakuje od politike, ni iskanje krivcev in maščevanje. To, kar skupnost pričakuje od politike, je, da dokaže svojo zrelost ... in učinkovitost," je poudarila in dodala: "Javnost upravičeno pričakuje, da se končno nekaj premakne."

Predsednica je ostro obsodila vsakršno pozivanje k oboroževanju in podobne pobude. Poudarila je, da te ne le izničujejo vse, kar je bilo do sedaj dobrega narejeno pri obravnavi romske problematike, ampak "tako ravnanje vodi prav k dogodkom, zaradi katerih smo danes tu". Izpostavila je, da imajo najvišjo stopnjo umorov države, kjer je strelno orožje najbolj dostopno. "Usmerimo torej napore tudi v preprečevanje ilegalne prodaje in posesti orožja in drugih oblik organiziranega kriminala. Verjamem, da slovenska policija to zna in zmore," je dodala.

Ni etnična pripadnost tista, ki bi vplivala na kriminalnost

Predsednica je pozvala k ukrepom, ki bodo temeljili na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih zakonitosti in sorazmernosti, a se bodo hkrati tudi dosledno izvajali, brez izjem za kogarkoli. "Brez izjem. Samo učinkovitost ukrepov bo namreč pokazala, da država deluje, da so pravila enaka za vse. Zaupanje ljudi si bomo lahko povrnili šele, ko se bodo ti v svojih skupnostih počutili varni, ko bodo vedeli in verjeli, da bodo kršitelji skladno z zakonodajo kaznovani, hitro in učinkovito, z vsemi varovalkami, ki jih mora imeti in spoštovati demokratična, predvsem pa pravna država," je poudarila.

Občutek varnosti je mogoče po besedah predsednice zagotoviti na različne načine. "Represija naj se ohrani za primere, ko drugi ukrepi niso bili uspešni. A ko pride čas in trenutek zanjo, mora biti ukrepanje učinkovito, hitro in izvedeno brez strahu in sorazmerno teži kaznivega ali kakšnega drugega protipravnega dejanja."

Enakost pred zakonom je pomembno načelo, je poudarila. "Pred zakonom moramo biti vsi enaki. Prav vsak član družbe mora odgovarjati za svoja kazniva ravnanja. Ob tem poudarjam, da odgovornost posameznikov, ki kršijo zakone, ki izvršujejo kazniva dejanja, ne sme pasti na celotno skupnost, neodvisno od etnične pripadnosti. To bi namreč vodilo v nadaljnjo marginalizacijo, ki je odlično gojišče za rast kriminalitete. Ni etnična pripadnost tista, ki bi vplivala na kriminalnost posameznika. Revščina in socialna izključenost pač. In krog je sklenjen," je dejala.

Primeri dobre prakse

Predsednica Pirc Musar je dejala, da je v svojem mandatu veliko pozornosti namenila romski skupnosti, "pa ne le z vidika njihovih pravic, ampak tudi dolžnosti".

Izpostavila je dobre prakse iz Prekmurja, med njimi projekte socialne aktivacije za opolnomočenje žensk v romski skupnosti, digitalne vključenosti romskih deklet in žensk in razvijanje ključnih kompetenc romskih učencev, predvsem bralne pismenosti.

Predsednica je navedla besede direktorice Ljudske univerze Lendava Rahele Hojnik Kelenc. "Naši Romi niso drugačni – razlika je v tem, da so jim naši predniki ponudili roko, priložnost in možnost vključevanja v družbo. V Prekmurju se je postopno vzpostavljalo sožitje, ki je temeljilo na medsebojnem spoštovanju, pomoči in zavedanju, da živimo v istem prostoru in delimo skupno prihodnost. Pomembno vlogo pri tem so imeli tudi župani vseh občin v naši regiji, ki so se v preteklosti trudili omogočiti sobivanje romske skupnosti in večinskega prebivalstva - z vztrajnostjo, dialogom in pripravljenostjo poiskati skupne rešitve. To so bili majhni, a odločilni koraki, ki so omogočili, da lahko govorimo o izobraženih, zaposlenih in aktivnih Romih, ki so del naše skupnosti in prispevajo k njenemu razvoju." Predsednica je dejala, da so te besede kot žarek svetlobe in upanja, da je mogoče, da se da, da nikoli ni prepozno.

"Za to torej gre: za vključevanje, ne izključevanje. Dostojanstvo, ne zanikanje pravice do dostojanstva. Samozavest, da vsak med nami lahko prispeva k družbi. Ne nesamozavest, popustiti pred strahom in nezaupanjem. In, ključno: nič o Romih brez Romov," je poudarila predsednica.

Starši morajo otroke pošiljati v šolo

Po besedah predsednice je izobrazba investicija v mladega človeka in s tem tudi v našo skupno prihodnost ter ključ do vključevanja, samostojnosti, enakopravnosti. "Romske starše je zato treba sistematično spodbujati, da pošiljajo svoje otroke v šole in jim s tem omogočijo boljšo prihodnost. Od njih moramo pravzaprav to zahtevati," je dejala.

"Da to ni enostavno in hitro, je jasno. Ni pa prepozno – sploh če vemo, kaj moramo narediti," je povedala in spomnila na nedavno poročilo zagovornika načela enakosti in njegovih 19 predlogov za izboljšanje stanja na področju izobraževanja.

Iz poročila izhajajo alarmantni podatki, ki kažejo, da v povprečju le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo.

Po besedah predsednice je k temu v preteklosti gotovo pomembno prispevalo to, da romski otroci pred začetkom osnovnošolskega izobraževanja večinoma niso bili vključeni v organizirane predšolske programe, zato je Pirc Musar pohvalila letošnji spremembi zakona o osnovni šoli ter zakona o vrtcih v delu, ki predvidevata obvezno vključevanje otrok iz socialno deprivilegiranih okolij v vrtec leto dni pred vstopom v osnovno šolo.

Predsednica podpira tudi večji poudarek učenju slovenskega jezika. "Kot kaže praksa, se romski otroci namreč lahko zaradi neznanja jezika in tudi nedoseganja higienskih standardov znajdejo v izjemno težkem položaju, ki ga lahko še dodatno poslabšajo zbadljivke, izključevanje ali nerazumevanje vrstnikov in njihovih staršev. Kar je pogosto tudi razlog opustitve šolanja. In krog je ponovno sklenjen. V delih države, kjer so bivalni pogoji romskih družin boljši, sta vključenost in uspešnost romskih otrok pri izobraževanju večji," je povedala in izpostavila pomen romskih pomočnikov.

"S temi ukrepi moramo nadaljevati in jih ne ukinjati zaradi grozljivih kriminalnih ravnanj nekaterih posameznikov. Kaznovati je treba njih, ne pa celotne, že tako marginalizirane skupnosti," je poudarila.

"Romski otroci in mladostniki imajo, kot opozarja tudi zagovornik, v primerjavi z vrstniki, ki niso Romi, veliko večje tveganje, da bodo kot odrasli živeli v revščini, izključeni iz dela in družbe. To je najpogosteje tudi pot, ki vodi v kriminalne aktivnosti. Višja raven izobrazbe po drugi strani izboljša možnosti zaposlitve, obiskovanje pouka skupaj z drugimi pa pomeni tudi več stika in sodelovanja s širšo skupnostjo, omogoča osebnostni razvoj in krepi občutek pripadnosti družbi," je dejala.

Živeti od socialne podpore ne sme biti poslovni model

Naloga države in tudi lokalnih skupnosti je po besedah predsednice, da z ustreznimi sistemskimi ukrepi krepimo interes Romov po zaposlitvi, hkrati pa krepimo tudi interes delodajalcev po zaposlitvi Romov. Izpostavila je pilotni projekt Romski vzor, v okviru katerega v Kočevju mentorirajo romske ženske za vključevanje na trg dela.

"Živeti od socialne podpore ne sme biti poslovni model, preprosto se ne sme splačati," je poudarila.

Spomnila je na predloge za spremembo zakonodaje, ki so jih pripravili župani enajstih občin v jugovzhodni Sloveniji ter na 30.000 zbranih podpisov za spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki da "naj ne ostanejo mrtva črka na papirju".

"Ne kaže se ustaviti, predvsem pa ne poklekniti pred izkoriščanjem človeških tragedij za politične namene. Kaj poklekniti: na glas je treba povedati, da so take poteze zavržno dejanje," je še poudarila.

Kot je dejala, sama nima nikakršnih pooblastil na tem področju, se pa ljudje obračajo nanjo, kako se bojijo za svoje otroke. "Otroci se na glavni avtobusni postaji v Novem mestu vsakodnevno srečujejo z nadlegovanjem in izsiljevanjem za denar s strani romskih mladoletnih otrok, ki množično izvajajo tatvine po trgovinah in bencinskih servisih. Skrbeti nas morajo podatki, da je večina mladoletnikov, ki jih obravnava novomeško sodišče, Romov in da njihovo število narašča. Tudi to vemo že dalj časa," je povedala poslancem.

Okrepljene možnosti kaznovanja mladoletnikov naj bi bile sicer del Šutarjevega zakona, ki ga je napovedala vlada.

Predsednica je spomnila tudi na problem mladoletnih deklic, ki rojevajo mnogo prezgodaj in so zato pahnjene v prepad. "Kako se lahko lotimo tega problema, predvsem takrat, ko sta oče in mama oba mladoletna? Stroka je zagotovo sposobna podati rešitve. Ko je oče odrasel, pa vsi vemo, da gre lahko za kaznivo dejanje," je poudarila.

"Ne načelu oko za oko, zob za zob"

Država mora nasilje zajeziti, a ne po načelu oko za oko, zob za zob, je dejala predsednica. "Za to imamo institucije in organe s pooblastili. Zato imamo policijo," je povedala in dodala, da sta "red in mir, da lahko ljudje v miru delajo in ustvarjajo, jedro pravice do varnosti," v ospredju pa da mora biti vladavina prava.

Povedala je, da se morajo tudi policisti pri svojem delu počutiti varne in biti prepričani, da za njihovim delom stoji država.

Poudarila je uporabo že veljavnih policijskih pooblastil, ki med drugim omogočajo varnostno akcijo in vstop v tuje stanovanje in druge prostore brez odredbe sodišča.

"Če je potreba, da se kakšno varnostno ali procesno pooblastilo podrobneje določi, pa opozarjam na načeli sorazmernosti in zakonitosti pri ukrepih, kot je recimo uporaba dronov za avdio in video snemanje ter prepoznavo registrskih tablic na območjih, ki so varnostno bolj obremenjena. To je namreč lahko območje vsake ulice in hiše, vaše in naše," je poudarila in dodala. "Ne sprejemajte, prosim, zakonov le z mislijo na Rome. Ti zakoni bodo veljali za vse. Ponavljam, za vse!"

Ukrepanju policije mora po besedah predsednice slediti država z učinkovito politiko pregona storilcev kaznivih dejanj, še zlasti povratnikov, na podlagi zakonodaje, ki že velja in ki to tudi sedaj že omogoča. "Prav tako je zelo pomembno preprečevanje kaznivih dejanj z večjo vidnostjo in prisotnostjo policistov, ne vojske, na javnih krajih, kot tudi v romskih naseljih. Ne pozabimo pa tudi na centre za socialno delo in šole. Varnost v širšem pomenu besede namreč ne more biti odgovornost zgolj policije, tožilstva in sodišč. So pa ti organi in institucije ključni varuhi reda in pravne države, vendar lahko sami delujejo učinkovito le, če imajo podporo in zaupanje ljudi, ki jih varujejo. S svojim zakonitim delom in doslednim odzivanjem na kazniva ravnanja pa si morajo to zaupanje povrniti in ga krepiti," je dejala Pirc Musar.

Brez izjem!

Na koncu je predsednica navedla tri najpomembnejše točke. "Prvič. Opustimo sovraštvo in sovražni govor, ker ne prinašata nič dobrega," je poudarila.

"Drugič. Čas je, da nehamo gasiti posledice in začnemo odpravljati vzroke. Nauk in poduk vsem nam je, da smo pri obravnavi romske problematike zatajili, a imamo vsa orodja, kako to opraviti. Že zdaj imamo rešitve, ki so ustavno skladne, premišljene," je nadaljevala.

"Samo skupaj lahko gradimo družbo, v kateri bodo spoštovanje, varnost in dostojanstvo temelj vsakega človeškega življenja, ne glede na etnično pripadnost ali kakšno drugo osebno okoliščino. Vsak mora prispevati svoj delež, tudi romska skupnost. Zakonodaja mora veljati za vse enako. Brez izjem za kogarkoli. Brez izjem!" je dodala.

Tretjič, po mnenju predsednice so za "nastalo situacijo odgovorni tudi Romi". Pozvala jih je, naj tistim, ki ne spoštujejo zakonov, ki družbi in njihovi skupnosti, ki je del te skupne družbe, preprečijo kriminal in nespoštovanje družbenih norm. "Romi morajo biti aktivni in ne le pasivni udeleženci reševanja nakopičenih težav," je povedala.

"Naj bo ta seja začetek odločnega, a spoštljivega dialoga. Naj bo opomnik, da mir in varnost ne prideta sama od sebe – ustvarjamo ju s svojimi dejanji, z empatijo, s sodelovanjem in z zgledom. Vse pozitivne zgodbe, ki jih poznamo, kažejo, da je ključ do uspeha prav sodelovanje – med odločevalci, izvajalci in člani skupnosti," je še dejala predsednica.

"Skupaj zmoremo več, razdeljeni zagotovo manj. In več je dobro za vse. Če nas pogled na nasilje deli, nas bodo problemi premagali. Če nas poveže skupna odgovornost, bomo mi premagali probleme," je sklenila.

Strokovni, ne politični ukrepi

Ukrepe, ki jih po tragičnem dogodku v Novem mestu pripravlja slovenska vlada, je sicer premier Robert Golob predsednici republike predstavil v četrtek.

Vlada je napovedala ukrepe na področju varnosti, pravosodja, davčne izvršbe in odvzema premoženja nezakonitega izvora ter socialnih zadev.

Sekretariat Sveta za nacionalno varnost je vladi predlagal tudi aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade.

Pirc Musar je pospešeno ukrepanje vlade pozdravila, a opozorila, da morajo ukrepi ostati znotraj ustavnih okvirjev in temeljnih načel pravne države.

Predsednica želi, da so predlogi pretehtani in temeljijo na strokovnih in ne političnih odločitvah, so poudarili v njenem uradu in dodali, da mora biti uporaba vojske, če je to potrebno, zadnji in ne prvi ukrep.